-
1 speech
[spi: ]1) ((the act of) saying words, or the ability to say words: Speech is one method of communication between people.) govor2) (the words said: His speech is full of colloquialisms.) govor3) (manner or way of speaking: His speech is very slow.) način govorjenja4) (a formal talk given to a meeting etc: parliamentary speeches.) govor•- speechlessly
- speechlessness* * *[spi:č]noungovor, nagovor; govorjenje; kar je rečeno; sposobnost govora, govorniška umetnost; pogovor, konverzacija; jezik, dialekt; music zvok, ton (instrumenta)to have a speech of s.o. — pogovarjati se s kom -
2 royal
['roiəl]1) (of, concerning etc a king, queen etc: the royal family; His Royal Highness Prince Charles.) kraljevski2) (magnificent: a royal feast.) kraljevski•- royally- royalist
- royalty
- royal blue* * *I [rɔiəl]adjectivekraljevski; knežji; sijajen, veličasten, dostojanstven, krasen, žlahten; (papir) formata 0,50 x 0,65 m; colloquially čudovit, "prima"royal oak history hrast, v katerem se je skrival kralj Karel II po porazu pri Worcestruroyal road to — udobna, lahka pot do (cilja)battle royal — bitka, v kateri sodeluje nekaj borcev ali vse razpoložljive sile, figuratively splošen pretep, prepirII [rɔiəl]nouncolloquially član kraljevske družine; plural kraljevi polk (ɔ. pešadijski polk); osem let star jelen; nautical najvišje jadrothe royals plural kraljevska družina -
3 throne
[Ɵrəun]1) (the ceremonial chair of a king, queen etc, pope or bishop.) prestol2) (the king or queen: He swore allegiance to the throne.) prestol* * *I [mróun]nounprestol; stol (cerkvenega dostojanstvenika); kraljevska oblast, kralj; vladanjethrones plural ecclesiastic tretji red angelovto come to the throne, to mount the throne — priti na (zasesti) prestolII [mróun]transitive verbposaditi, postaviti na prestol, ustoličiti; izkazovati komu čast in spoštovanje; intransitive verb sedeti na prestolu, prestolovati, vladati
См. также в других словарях:
prestólen — lna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestol: kralj jih je sprejel v prestolni dvorani / knjiž. prestolni naslednik prestolonaslednik; prestolno mesto prestolnica / prestolni Dunaj; publ. sredi prestolne Ljubljane se ob taki uri težko najde… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
adrésa — e ž (ẹ̑) raba peša 1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso 2. (pismena) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu // v monarhističnih državah pismen odgovor parlamenta na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
